Velik razmah  otroške prehranske industrije v drugi polovici preteklega stoletja, njena agresivna propaganda in bled ali nikakršen odgovor zdravstva in odgovornih za zdravje otrok in naroda,  sta  pripeljala do hudega upada dojenja. Upad deleža dojenih otrok je zaznaven po celem svetu, tako v razvitih kot nerazvitih deželah. Posledično se je v nerazvitem svetu povečala smrtnost in podhranjenost dojenčkov,  v razvitem svetu  se je povečalo število bolnih dojenčkov, ki jih sicer pred  infekcijami  ščiti materino mleko. V večjem deležu se pojavljajo kronične bolezni mladih odraslih (sladkorna bolezen, debelost, povišan krvni tlak, motnje v presnovi maščob), pomemben vzrok teh bolezni je  nepravilna prehrana v prvih mesecih življenja.

S ciljem prekiniti  nezdrave  trende v prehrani dojenčkov, so se  po letu 1990 ob vzpodbudi in pomoči  Svetovne zdravstvene organizacije po celem svetu pričele aktivnosti za zaščito dojenja. V celotno družbo, na vse nivoje odločanja in v vse službe je potrebno vrniti zavedanje, da je dojenje normalen način prehrane dojenčkov, da prehrana dojenčkov z umetnimi nadomestki za materino mleko  povzroča slabše zdravje otrok in mater in posledično velike stroške zdravstveni blagajni, pa tudi vsaki posamezni družini. Zato moramo  omogočiti vsem materam, da pričnejo dojiti in jim ob tem ustrezno pomagati. Znanje o dojenju, ki se je nekoč prenašalo iz roda v rod kot samoumevna spretnost, se je na žalost v mnogih letih zapostavljanja dojenja izgubilo.

V Sloveniji so  k projektu ohranjanja in izboljšanja dojenja najprej pristopile porodnišnice.  Z načinom dela, ki omogoča in podpira dojenje, so pridobile Unicefov certifikat Novorojenčku prijazna porodnišnica – NPP.   Potrebno je bilo  spremeniti mnoge ukoreninjene navade in postopke pri negi matere in otroka  v porodnišnicah, ki so ovirali sožitje matere in otroka in s tem tudi pričetek dojenja.  Medicinske sestre in zdravniki  so se  izobrazili  o osnovnih principih dojenja (nastajanje mleka, vzdrževanje zadostne količine mleka, vpliv bolezni matere ali otroka, vpliv zdravil…), da lahko suvereno pomagajo materam, ki pomoč potrebujejo. Spremenili so organizacijo dela in s tem   omogočili   podoj v prvi uri po porodu, uredili sobivanje matere in otroka tekom celotnega  bivanja v porodnišnici.

Naravno nadaljevanje projekta NPP so Dojenju prijazne zdravstvene ustanove – DPZU.  Kjerkoli se v zdravstveni dejavnosti pojavljata mati in otrok, naj bi zdravstveni delavci s svojimi postopki omogočali, podpirali in spodbujali dojenje.

Zato smo se v dispanzerju za ženske, patronažni službi, v  pediatričnih ambulantah in otroškem zobozdravstvu ter v zdravstveno vzgojnem centru ZD Tolmin ob močni podpori vseh ostalih služb odločili, da še okrepimo naše delo  pri  podpori dojenja. V letu 2015 smo pričeli s sledečimi aktivnostmi:

  • 23 zaposlenih iz prej navedenih služb je opravilo dodatno izobraževanje iz tem o dojenju.
  • Pripravili smo pisno gradivo o najpogostejših vprašanjih o dojenju, ki bo kmalu dostopno na naši internetni strani.
  • S patronažno medicinsko sestro se lahko ob njenem obisku na domu že v času nosečnosti pogovorite o morebitnih dilemah glede prehrane otroka, pričetka in vzdrževanja dojenja, negi dojk.
  • Tudi v posvetovalnici za nosečnice se lahko  pogovorite o dojkah in dojenju.
  • Patronažna medicinska sestra vam po porodu ob obiskih na domu aktivno pomaga vzpostaviti dojenje s pomočjo pridobljenega strokovnega znanja in izkušenj.
  • Povabili smo nekaj mater, ki so uspešno dojile, da vam kot laične svetovalke pomagajo  z idejami in nasveti ali pa samo s sočutnim pogovorom. Njihove telefonske številke so na zloženki, ki jo dobite ob prvem obisku patronažne medicinske sestre  pri  novorojenčku.
  • Pripravljamo sobo za dojenje. To bo sobica, kjer  bo lahko  mati  dojenčka nahranila, previla  ali pa se samo malo odpočila. Zaenkrat je sobica načrtovana v 1. nadstropju stavbe A, ob zobozdravstvenih ambulantah, ker je tam „čisti predel“, torej je možnost srečanja z infekcijami najmanjša.
  • Pripravljamo interno strokovno izobraževanje za vse ostale zdravnike in medicinske sestre, da jih seznanimo z vsebinami, ki so pomembne tudi zanje (npr. zdravila in dojenje, materina bolezen in dojenje…).
  • Spremljali bomo statistične kazalnike našega dela. Trenutno imamo ob prihodu iz porodnišnice dojenih 96% novorojenčkov, v starosti enega meseca jih je dojenih 91%, pri treh mesecih  84% in v  šestem mesecu 73%. Želimo, da bi z izboljšanjem našega dela  pomagali  tistim materam, ki  iz različnih razlogov ne uspejo ohraniti dojenja do 3. meseca. Tako bi se delež dojenih pri šestih mesecih lahko dvignil na 80 %. Za orientacijo: cilj SZO je, da bi bilo 60% otrok v šestem mesecu starosti še izključno dojenih.

Ko bomo čutili, da smo blizu cilja, bomo vložili prošnjo za pridobitev naziva Dojenju prijazna zdravstvena ustanova in povabili  komisijo Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja  Unicef – Slovenija na oceno. In upamo, da bo –  tudi z vašo podporo –  nekoč ob glavnem vhodu ZD stala plaketa Unicef s certifikatom „ZD Tolmin  –  Dojenju prijazna zdravstvena ustanova“.